Ne glede na to, kaj ali kje delamo, nekaj je neizpodbitno: za dobro osebno počutje in počutje v delovnem okolju potrebujemo dobre medsebojne odnose. Toda, se res zavedamo, v kolikšni meri jih lahko pomagamo soustvarjati in izboljševati prav mi sami?
Nasmeh razorožuje
Nasmeh je prvi pokazatelj prijaznosti - z njim ljudem sporočate, da so vam, vsaj do neke mere, všeč, da vam je prijetno z njimi. Ob vašem nasmehu se bodo v njih vzbudili prijetni občutki. Za boljšo komunikacijo in posledično boljši odnos pa je pomembno sogovornika tudi bolje spoznati.
Za spoznavanje ljudi si vzemite ves potreben čas. K ustvarjanju odnosov pristopite z mišljenjem, da so ljudje v osnovi dobri. Zato se usmerite v iskanje dobrega, lepega, pozitivnega. Ljudje imamo radi pozornost, zato izrazite pohvalo, na primer, sogovornikovi obleki, pričeski ali pa nečemu, kar vas je v tistem trenutku pri njem navdušilo. Z vami bo zagotovo delil še kakšno podrobnost iz svojega življenja in tako ga boste bolje spoznali. Vsakdo se želi počutiti pomembno, ni res? Zato vprašajte sogovornika, kako se danes počuti in izrazite navdušenje ob njegovem dobrem počutju ali pa ga potolažite, če se počuti slabo. To lahko storite s preprostimi besedami: »Vesel/a sem, da se počutiš odlično. Tudi jaz se počutim bolje, sedaj, ko slišim, kako dobro si,« ali pa »Zakaj se počutiš slabo? Kako bi se počutil bolje?« Prisluhnite ljudem in pokažite zanimanje za njihove cilje.
K ustvarjanju odnosov pristopite z mišljenjem, da so ljudje v osnovi dobri.
Če med pogovorom z osebo ugotovite, da se trenutno na primer ukvarja z uvedbo novega standarda v poslovanje podjetja, ji ob priložnosti pošljite članek, ki govori o tej tematiki. Za boljši odnos torej delite z ljudmi podatke, ki bi jim lahko koristili.
Vaša pristna prijaznost, vedrina in naklonjenost bodo prispevali h gradnji dobrih odnosov in izboljševanju že ustvarjenih.
Razumem, torej sva
K izboljšanju odnosov pomembno prispeva tudi razumevanje: prepoznavanje ter razumevanje lastnih ter tujih čustev. Sodoben način življenja in poslovanja zahtevata povezovanje in sodelovanje ljudi različnih profilov z različnimi znanji in izkušnjami.
Ljudje smo si že tako različni, pogosto pa med seboj sodelujemo tudi ljudje s popolnoma nezdružljivimi predstavami o tem, kako naj bi se lotili projekta, vzgoje, reševanja težave ali komuniciranja s strankami. Ker imamo nemalokrat tudi različne predstave o tem, kako ustrezno komunicirati in kako bi se morali eden do drugega obnašati, nastanejo težave. Pogovor se spremeni v prepir – v slepo ulico dokazovanja 'svojega prav'.
Da bi razumeli tisto, kar nam z besedami sporoča sogovornik, nam bo pomagalo, če ga bomo bolje poznali. Komunikacija med dvema osebama je namreč vselej komunikacija med njunimi notranjimi vrednotami, pravili in pomeni, ki jih pripisujeta sebi, drugim, svetu.
Komunikacija med dvema osebama je namreč vselej komunikacija med njunimi notranjimi vrednotami
Če torej sogovornika bolje poznamo, bomo lažje in bolje razumeli, kako razmišlja in zakaj v določeni situaciji doživlja določena čustva. Bolje bomo razumeli tudi, zakaj razmišlja in čustvuje drugače kot mi. Premalokrat se vprašamo, kakšna čustva doživljamo v različnih situacijah, kakšna čustva doživljajo drugi, kako doživljamo okolje v katerem delamo in kako sploh v življenje in delo vključujemo svoja čustva.
Vsi ljudje občutimo čustva in prav z njimi oblikujemo medsebojne odnose. Odločitev za boljše odnose je v naših rokah. Idealnih oseb ni, zato tudi idealni odnosi ne obstajajo. Za boljše odnose namesto obsojanja poskušajmo drugega razumeti. To nam bo pomagalo ohraniti dobre odnose kljub morebitnim neprijetnostim.
Izkoristimo pozitivne lastnosti negativnih čustev
Neprijetnosti, kot je denimo kritika, izrazimo in sprejmemo mnogo težje kot prijetne. Zakaj? Izražanje kritike lahko spremlja izražanje čustva jeze, ob tem pa drugi zaradi svojih predstav o jezi in kritiki občuti neprijetna čustva, kot so strah, zaskrbljenost, občutek krivde, jeza nase ali sram. Oseba, ki se jezi, se mršči, poviša glas, zamahuje z glavo, morda stiska pesti.
Nasprotno pa se oseba, ki ji je izraženo čustvo jeze namenjeno, osredotoči na zmanjševanje neprijetnosti in na zaščito svoje vrednosti. In bolj ko ji je neprijetno, bolj se osredotoča zgolj na to.
Oseba, ki je prejemnik izražene jeze, se osredotoči na zaščito svoje vrednosti. In bolj ko ji je neprijetno, bolj se osredotoča zgolj na to.
Neprijetna čustva doživljamo intenzivneje, običajno skoraj dvakrat močneje kot prijetna, saj jih občutimo, kot da ogrožajo neko našo notranjo vrednost. Toda če vzamemo, da jeza v resnici ni usmerjena na nas kot osebo, temveč je uperjena v neko naše vedenje in je zgolj močno izražena zahteva, da to vedenje spremenimo, lahko neprijetnost sprejmemo zgolj kot motivacijo za spremembo.
Odnose (so)oblikujemo s svojimi čustvi
Odločitev za razumevanje čustva in vedenja je tako v naših rokah. Pogosta napaka, ki jo delamo je, da vsak znak neprijetnih čustev doživljamo kot nekaj, proti čemur se je treba boriti, kar je treba zadušiti, 'pomesti pod preprogo'. Vsa čustva so del našega vsakdana, a se z mnogimi od njih pogosto neradi ukvarjamo.
Neprijetna čustva doživljamo intenzivneje, običajno skoraj dvakrat močneje kot prijetna, saj jih občutimo, kot da ogrožajo neko našo notranjo vrednost.
Ker so za nas (in okolico) neprijetna, smo jim nadeli ime 'negativna'. Napaka! Tudi ta čustva so lahko zelo koristna, saj nam pomagajo, da bolje prilagodimo situaciji. Vsako čustvo ima svojo pozitivno vlogo, smisel, namen. Ne izogibajmo se jim ali jih ne odpravljajmo za vsako ceno! Tako kot je zadovoljstvo logična reakcija ob doživetem uspehu, je logična tudi žalost ob tem, ko doživimo neuspeh. Šteje, kako jih pokažemo, izrazimo, sporočamo.
Različni ljudje v isti situaciji lahko doživljamo različna čustva. Izražanje čustev je zato koristno za medsebojne odnose, saj tako sporočamo, kaj in kdaj nam je nekaj pomembno ter kakšnega odziva drugih si želimo. Razumevanje čustev prispeva k povezanosti ljudi, zato je pomembno, da se jih zavedamo, si jih – tudi drug drugemu – dovolimo občutiti in se naučimo razumeti njihovo logiko ter namen.
Vsa čustva so koristna. Če si jih – tudi drug drugemu – dovolimo občutiti in se naučimo razumeti njihovo logiko ter namen, bomo postopno bolj povezani med seboj.
Avtorica: Romana Pahor