Pred petimi leti smo v Mediade pisarni v Excelov dokument zapisali vprašanje: Kdo je razvil razpršilo za parfum, ki ga danes uporablja cel svet? Jeseni 2021 so to isto vprašanje lahko prebrali tudi šejki in ostali obiskovalci dubajskega EXPA 2020. Tja je namreč prek SPIRIT Slovenija potovalo več kot 200 kosov angleške različice namizne igre Slovenski kvIZUM, ki smo jo zasnovali v Mediadah. Že prej smo leta 2018 s to vsebino v pol leta dosegli 500.000 Slovencev.
Na ozemlju današnje Slovenije so ljudje inovirali že pred več kot 5.000 leti: najstarejše kolo z osjo na svetu je bilo najdeno prav v Sloveniji. A to je bil šele začetek. Kdo je izumil razpršilo za parfume, ki ga danes uporablja cel svet? Ali pa žepni kalkulator? Kdo je vodil ekipo 4.500 ljudi pri razvoju Boeinga 747? Kdo razvija skladiščne hale, ki bodo omogočile življenje na Marsu? Odgovor na vse je: Slovenci! Vse to so le nekatere svetovno znane in priljubljene inovacije, ki so plod slovenskih umov.
Ob 125. obletnici smrti Jožefa Stefana smo te vsebine zbrali in objavili kot kviz v spletni aplikaciji Slovenski kvIZUM. Ta s pomočjo humorja osvetljuje dosežke slovenskih inženirjev, inovatorjev in pionirjev. Več kot 60 vsebin, ki jih je v pol leta odigralo 120.000 Slovencev smo kmalu internacionalizirali: dodali smo še angleško različico. Ob svetovni razstavi EXPO Dubaj 2020 pa smo aplikaciji pridružili še namizno družabno igro s kartami Slovenski kvIZUM: v svet jo nosijo slovenska podjetja in posamezniki. Prek spletne aplikacije pa so te vsebine odslej dostopne tudi v arabščini.
Kratka zgodovina petletke Slovenskega kvIZUMa
Leta 2016 smo v Excelovem dokumentu začeli zapisovati trditve in vprašanja o slovenskih dosežkih, ki so pomembno vplivali na družbo, niso pa bili javno prepoznani, da gre za dosežke Slovencev oz. slovenskih podjetij. V naslednjih mesecih je dokument dobil novo življenje v enostavnih slajdih na PPT prezentaciji, s katero smo v okviru dogodkov Ne teslo, Tesla bom!, nagovarjali dijake na gimnazijah. S kratkim kvizom smo otvorili vsak dogodek in spremljali odzive mladih. Prepoznali smo, da jih kviz zabava, je informativen in so želeli izvedeti še več podobnih vsebin. Raziskali smo trg in dobili potrditev naše ciljne javnosti.
Iskali smo način, kako kviz iz šolskih učilnic preseliti na platformo, s katero bomo dosegli širši krog ljudi. Rešitev smo našli na spletu. Sprogramirali smo lastno spletno aplikacijo, naredili strategijo komuniciranja in distribucije vsebin ter stopili v akcijo. V pol leta smo dosegli več kot pol milijona Slovencev, ki so kviz reševali na spletni strani, v šolah, so zanj izvedeli prek medijev, na dogodkih in prek ostalih partnerskih organizacij, ki so sodelovale pri kreaciji.
Ves čas smo pogledovali čez mejo; no, tam poslujejo slovenska podjetja, ki se partnerjem iz tujine niso mogla predstavljati v slovenščini, zato smo se internacionalizirali in ključne vsebine prevedli v angleščino. Spletna aplikacija je živela svoje življenje in v teh letih nabrala prek 120.000 obiskov.
Kako smo prodali 3.000 kosov igre štiri mesece preden smo imeli narejen produkt?
V začetku letošnjega leta smo se lotili preobrazbe produkta. Skladno z naraščajočim trendom namiznih iger, vse večjega umika ljudi iz virtualnega sveta v prostem času in zaznanim potencialom v poslovnih darilih in darilih za zaposlene, smo s partnerskim podjetjem začeli razvijati enostavno namizno igro. Majhno, lahko in priročno, ki najde prostor v vsaki aktovki ali torbici, in z enostavnim modelom igre, ki ga lahko igrajo mladi od 8 do 102 leta, kot smo zapisali na embalažo igre.
Po analizi trga in oceni lastnih marketinških kanalov in virov, smo se načrtno odločili za B2B prodajo. Prototip produkta smo imeli pripravljen in z njim smo stopili do podjetij. V enem mesecu smo opravili serijo predstavitev, sestankov in usklajevanj in se dogovorili za prednaročila. S 3.000 prednaročili smo varno oddali produkt v tisk.
Med organizacijami, ki so med prvimi podprle razvoj namizne igre, je bil tudi Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ). Gregor Schoss, direktor, pravi, da so med prvimi zagovorniki tega, da se Slovenija na svetovni zemljevid postavi kot inovativno, razvojno okolje: »V SIQ z našim delovanjem in storitvami podpiramo večinski del slovenskega gospodarstva. K njegovemu svetovnemu ugledu pa prispevamo vsaka organizacija s svojimi uspehi, zato je pomembno, da se znamo z njimi tudi pravilno predstaviti. Tako doma kot v tujini.«
