Ko je ameriška NASA pripravljala astronavte za prvi polet v vesolje, so ugotovili, da pisala v breztežnostnem prostoru ne delujejo. Problem je prinesel iznajdbo: kemični svinčnik. Tudi družba Virgin Airlines je na začetku imela problem: kot začetniško podjetje letalskega osebja niso mogli plačati toliko kot uveljavljene letalske družbe. Svoje sodelavke so zato poiskali drugje. Službo so ponudili prodajalkam in natakaricam. Ponudili so jim višjo plačo in zanimivejše delo od obstoječega.
Za vsako rešitev je kriv problem, lahko sklepamo iz teh primerov. Zakaj se torej ljudje problemom izogibamo? Ker nas je strah? Ker izzivajo našo cono udobja? Ker je lepo imeti občutek, da delo in življenje razumemo in obvladujemo? Bržkone. A pozor: stanje udobja je danes vse prej kot priporočljivo. Kajti 21. stoletje je vse drugo razen posla in življenja, kot smo ga navajeni. Zahtevalo bo velike spremembe tudi od tebe in mene. Pravzaprav čisto od vsakega poklica.
Začnimo s tistim, kar večina med nami uporablja vsak dan: avtomobilom. Če nam je danes samoumevno, da smo lastnik avtomobila, bomo jutri razmišljali le o prevozu, storitvi. Kje lahko najhitreje pridem do avta ter se najceneje in najhitreje odpeljem do cilja ter tam avto pustim – v uporabo nekomu drugemu. Zato z druge strani: jutrišnji zmagovalec ne bo podjetje, ki bo naredilo 20 avtomobilov in jih prodalo 20 ljudem, temveč tisto, ki bo naredilo eno vozilo, ki ga bo uporabljalo 20 ljudi. Potrebna je nova ekonomska logika, domišljija, kako na novo organizirati podjetja in ponudbo.
Ritem sprememb nam neizbežno narekujeta 4. industrijska revolucija in neverjeten razvoj tehnologije, ki jo ta prinaša v naš vsakdan. Pred nam je življenje v pametnih mestih, internet stvari omogoča, da se bodo naprave (računalniki, televizije, hišni aparati, vozila) med seboj ´pogovarjale´. A pri tem sploh ne gre le za spremembe tehnologije – te so le sprožilec. Ključno je razumevanje, da spremembe zahtevajo nova znanja, poklice in predvsem drugačne veščine.
Ko od nekoga slišite, da on najbolje ve, ker tako dela že 20 let, naj vam zagorijo vse lučke! Kajti ta človek že 20 let ni naredil pravega napredka in ne razume, da smo danes v dobi revolucije, ne evolucije.
»Digitalizacija procesov in njihovega nadzora pomeni, da se vloga človeka bistveno spreminja. Po ocenah se bo v naslednjih letih zaprlo skoraj 70 % delovnih mestih v bančništvu. Raziskovalci napovedujejo, da se bodo delovna mesta v klasični industriji v naslednjih petih letih zmanjšala celo do 50 %! V avtomobilski industriji naj bi bilo za izdelavo električnega avtomobila uporabnih le 30 % današnjih znanj,« v MQ reviji Združenja Manager opozarja Anton Papež iz Interenerga. Na drugi strani Barcelona z razvojem pametnega mesta poroča o 47.000 novih delovnih mestih.
Spremembe in predvsem njihova visoka dinamika prinašata tektonske premike. Igro bodo narekovala nova znanja, veščine in predvsem miselnost, spremeniti se bomo morali kot zaposleni. Poročilo World Economic Foruma o trgu dela v prihodnosti razkriva, da se bo do leta 2020 spremenila več kot tretjina zaželenih ključnih kompetenc zaposlenih. Zaželene lastnosti so:
Ste kje prebrali pridnost, ubogljivost, ponavljanje istega leta in leta? Nikakor! Ena najhujših izjav, ki jo lahko slišimo v tem času, je: »Kaj mi boš govoril. Tako delam že 20 let – pa bom ja vedel, kako je prav.« Vse lučke naj vam zagorijo, ko to slišite. Kajti ta človek že 20 let očitno ni naredil pravega napredka. In ne razume, da smo danes v dobi drastičnih sprememb, revolucije in ne evolucije.
Zato se iščejo ljudje, ki so ustvarjalni in imajo ideje. »Novi zaposleni moramo postati neodvisni pogodbeniki, vsaj v glavi ... Razviti se moramo v prave poslovneže, ´novega tebe in mene´: inovativnega, samozadostnega podjetnika, ki si upa prevzemati tveganje,« piše poslovni svetovalec Tom Peters v svojem delu o talentih. Bistveno bolj kot nekoč postaja pomembno tudi, kaj z znanjem, ki ga imaš, ustvarjaš. Ne, kaj delaš, temveč kaj so rezultati tvojega dela. Kot pravi Peters, novi zaposleni:
»Smo prva družba v civilizaciji, kjer se moramo starejši učiti od mlajših.«
In če nova doba potrebuje podjetnike – po miselnosti in delovanju – potrebuje tudi inženirje. Ljudi, ki so zaljubljeni v probleme in v njihovo reševanje. Ljudi, ki so vzgojeni: »Kjer je problem, tam iščem rešitev.« Iščejo se ljudje z idejami, kako razviti poslovne modele, ki bodo z uporabo sodobnih tehnologij zadovoljevali nove potrebe kupcev. Malo za šalo, malo zares: tudi beseda marketing ima v sebi ing.
Ne le v poslovnem svetu, skoraj vsak poklic: učitelja, strojnika, mehanika … bo deležen sprememb in nujnosti učenja na novo. In od koga se bomo učili? Ne od ljudi v istih poklicih, okoljih ali sorodnih dejavnostih. Temveč, recimo, od mladih. Kajti ti so v marsičem že spretnejši od starejših. Kot razkriva prof. dr. Jože Ramovš, ustanovitelj Inštituta Antona Trstenjaka, predavatelj na konferenci o razvoju kadrov: »Smo prva družba v civilizaciji, kjer se moramo starejši učiti od mlajših.« In ker izvirnost in ideje, ki rešujejo probleme, ne nastajajo izolirano, temveč v ustvarjalnih okoljih, za inovativnost pri reševanju problemov potrebujemo veliko povezovanja, medsebojnega 'mešanja'. Šolskih okolij s poslovnim, poslovnega sveta s kulturo, velikih podjetij s start-upi. Naučiti se moramo delati drugače. Odprto, povezano z okoljem.
In če to prinaša (nove) probleme, kaj zato! Kdor danes nima problemov, je v težavah. Ker ostati enak v okolju, ki se ne le spreminja, temveč se spreminja najhitreje v zgodovini človeštva, je nevarno. Tudi usodno. »Samo mrtvi nimajo problemov,« strah pred problemi razblinja dr. Ichak Adizes, strokovnjak za upravljanje sprememb.
Sprememb ni mogoče izpeljati, če ne sprejmemo odločitve in si drznemo: preizkusiti drugače, na novo. Prvi korak se začne z osebno odločitvijo posameznika in pozitivnim odnosom do sprememb. V Steklarni Hrastnik, ki jo vodi Andrej Božič, Manager leta 2016, so veliko vložili v spremembe in v njihovo komuniciranje. Med drugim so organizirali ŠIK šolo – da so spremembe – večjo naravnanost k kupcu in več sodelovanja med oddelki – uveljavljali skozi konkretne projekte. Danes so v vrhu najboljših steklarskih podjetij na svetu.
Primer potrjuje, da šolanje in trening inovativnosti, sodelovanja in učenja veščin 21. stoletja, daje rezultate. Zato se šolajmo in trenirajmo vsi:
4. industrijska revolucija je zahtevna. Od vsakega od nas terja, da ne zaspimo. Hoče vseživljenjsko učenje, neprestano rast in razvoj.
Ukvarjati se moramo z vsem, kar odpira misli za nova spoznanja in prispeva k temu, da, kot pravi prof. dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede, namesto intenzivnega dela začnemo opravljati pametno delo: »Ljudje so vedno iskali možnosti, kako bi delali manj, lažje, bolj zanimivo in da bi od tega imeli več. Vendar kaže, da je uresničevanje te možnosti v Sloveniji prepočasno.«
Vprašanje podjetništva je zelo osebno: ste ustvarjalni in si upate prevzemati tveganja? Odgovor, odločitev in njene posledice so predmet posameznika, ne njegovega okolja. Izziv ekonomskega trenutka se je namreč že preselil na novo področje: ustvarjanje gospodarske moči s povezovanjem. Gre za sposobnost čim hitrejšega povezovanja ter plemenitenja podjetnosti z znanjem in obratno. Hitrost je tudi na tem področju postala pomemben dejavnik uspeha.
Vaših odzivov, komentarjev in pogledov bomo veseli na urednistvo@mediade.si.
Če vas zanimajo naše reference, kako navduševati in spodbujati zaposlene za rast, se nam oglasite na anisa@mediade.si. Z vami lahko najdemo najboljšo rešitev, po meri vašega podjetja.