»Nokia je prvo finsko globalno podjetje, ki je razumelo marketing. Doslej so nas pri tem vedno močno prekašali Danci in Nizozemci.« so besede Jussija Montonena, direktorja in glavnega ekonomista Konfederacije finske industrije. Naš namen ni še en primer države, ki je lahko Sloveniji zgled. Zanima nas praktična uporabnost tujih ekonomskih izkušenj, ki jih jemljemo enakovredno domačemu glasu gospodarske modrosti in podjetniške ambicije.
Zato takoj navedemo trditev Iva Boscarola, ekonomista po izobrazbi in pomembnega slovenskega podjetnika: »Za uspeh je potreben lasten artikel!« Izdelek njegovega podjetja so edinstvena, svetovno znana ultralahka letala Pipistrel, ki so plod lastnega razvoja: znanja in poslovnega poguma. Njegov kolega, ustanovitelj podjetja Akrapovič z izjemnimi tržnimi uspehi uveljavlja isto poslovno logiko. Proizvaja izdelke, ki jih ljudje v resnici ne potrebujemo, vendar jih ne glede na to močno želimo imeti in smo pripravljeni zanje plačati visoko ceno: izpušne cevi oziroma sistemi Akrapovič so najdražji na svetu.
Imeti lasten izdelek načeloma pomeni, da podjetje proizvaja pod svojo blagovno znamko ter predvsem uveljavlja svoja znanja za razvoj izdelkov in/ali trga. Danes uspešnice govorijo: »Nič se ne zgodi, dokler nekdo ne ustvari blagovne znamke.« (Al in Paula Ries: 22 Immutable Laws on Branding). Prav to je bil eden od zaključkov konference podjetnikov z naslovom Kako uspeti. Ključ uspeha je v razvoju blagovne znamke, ki povečuje uspešnost in učinkovitost prodaje. Pridružuje se mu ugotovitev, da je za rast pomembna lastna razvojna dejavnost, torej neprestano inoviranje. Sklep podjetniške konference je dobra novica: slovenski poslovneži se zavedajo, da je priložnost uspešne dolgoročne zgodbe v trženju in razvoju. »Podjetje ima dve in samo dve temeljni nalogi: trženje in inoviranje.« pravi Peter Drucker, svetovna avtoriteta managementa.
Kaj pa pogoji za izvajanje trženja in razvoja, kadri?! Aleksander Zalaznik, direktor Danfoss Trata, je udeležencem konference Gazele Praktikum rekel: »Boljše ekipe, kot jo imam v Trati, nimam v nobeni drugi državi. Edino, kar v resnici manjka Slovencem, je ambicija.« Isto slišimo od vrhunskih voditeljev največjih in že dolgo mednarodnih slovenskih podjetij. Pravimo si, da si ne upamo tvegati, prevzemati odgovornosti za lastno prihodnost. A trditev je moč izzvati: Kdo drug, če ne Slovenci, je sprejel in izpeljal zgodovinsko odločitev za samostojnost?! Upamo si in tudi podjetni smo, a ob tem smo hkrati preudarni. Preden skočimo v bazen, preverimo, če je odprta cev z vodo, ki ga bo napolnila.
Izjava direktorja prodaje podjetja Infotehna, zmagovalne dolenjske gazele 2004: »Nismo majhni. Le malo nas je!« je na septembrski okrogli mizi v Novem mestu požela aplavz. Morda je zadela žebljico na glavico in preusmerila pozornost na tisto, kar je v resnici pomembno: maloštevilčnost. Odpravljanje mej v glavi je namreč najprej stvar vsakega posameznika in njegove motivacije, da se z njo sooči in začne spreminjati. Obenem gre za zahteven in dolgotrajen proces upiranja vrednotam, v katerih smo bili vzgojeni ali z njimi dolgo sorazmerno dobro živeli. Ključen dejavnik, ki deluje proti zastavljenim ciljem, je tako preprosto čas. Organizacija dela slovenskega podjetja ali kar ekonomije, izraba časa vsakega posameznika v njem, mora biti zaradi tega, ker nas je malo, vrhunska. V enoti časa moramo biti sposobni ustvariti, prodati ali razviti več ali bolje kot primerljivi tekmeci v globalni konkurenci. Razumevanje marketinga je pri tem lahko v veliko pomoč, saj nas prav zakonitosti trženja spodbujajo k povezovanju, razvoju medsebojnih poslovnih odnosov in ustvarjanju nove vrednosti. Marketing vidi priložnosti tam, kjer jih drugi ne, je zapisal Business Week.
Trženjski inženiring ima v 21. stoletju visoko tržno vrednost.
Mag. Edita Kuhelj Krajnović, Mediade
Objavljeno v Dnevniku, 14. novembra 2005