Po raziskavi BPW Fundation bodo leta 2025 milenijci zastopali 75 % svetovne delovne sile. Bodo predsodki do generacije gonilo njenega razvoja ali pokopa? Vsak med nami s svojim odnosom vpliva, kakšen bo odgovor.
Danes je v družbi, medijih in predvsem gospodarstvu veliko govora o fenomenu milenijcev. Maja 2013 je revijo Time krasila odmevna naslovnica 'Jaz, jaz, jaz generacija: milenijci so leni, samo-upravičenci in narcisi, ki še vedno živijo s svojimi starši'. Govorimo o novi generaciji, kakršne zgodovina ne pomni, ki je danes nihče ne razume, njena prihodnost pa naj bi bila odvisna od njih samih. Toda: je bilo z drugimi generacijami iz perspektive starejših kdaj drugače?
Raziskava Beyond.com, opravljena na vzorcu več kot 6.000 iskalcev zaposlitve in izkušenih HR profesionalcev, je pokazala velik razkorak v dojemanju in razumevanju mladih, prav teh, ki zdaj že lepo polnimo odstotke aktivne delovne sile – leta 2025 že celo 75 %.
Vir: Beyond.com
Kakšen je milenijec skozi oči izkušenega kadrovika? Nima občutka za ljudi, noče trdo delati, rad se zmerno zabava in je velik navdušenec nad tehnologijo. Za konec pa še bomba: z vrednostjo 1 % (od možnih 100) so ocenili zvestobo milenijcev delodajalcu!
Na drugi strani se 'povprečen milenijec' ocenjuje, da se dovolj dobro povezuje z ljudmi, zelo dobro ve, kaj pomeni trdo delo, se ne zabava rad, prav tako ni hud navdušenec nad tehnologijo. Sedaj pa pozor: z 82 % visoko ocenjuje svojo zvestobo delodajalcem.
Res množično uporabljamo socialna omrežja ali več njih. A tega ne proglašamo kot našo biblijo. Imamo telefone, ki jih razumemo kot orodje našega časa. Če jih uporabljamo, še ne pomeni, da smo leni. To je živ medij povezovanja, zabave in izobraževanja, ki ga pač znamo dobro izkoriščati.
Rojeni smo v svet, ki ga nismo soustvarili, v pogoje, ki jih nismo postavili in pred težave, ki jih nismo povzročili. Določeni pa smo za njihovo reševanje.
Kot vsaka generacija poprej, imamo svoje vrednote, ki ne sovpadajo z včerajšnjimi. Rojeni smo v svet, ki ga nismo soustvarili, v pogoje, ki jih nismo postavili in pred težave, ki jih nismo povzročili. Določeni pa smo za njihovo reševanje. »Dokler ne bodo milenijci presegli stereotipov o njih, se bodo morali pri delu še dodatno potruditi, da bodo opaženi. Danes ni dovolj dobro, če si samo dovolj dober. Njihov optimizem in zmožnost inoviranja, pa sta lastnosti zaradi katerih nas bodo v prihodnje še presenetili,« razmišlja avtor raziskave Rich Milgram.
Razvoj bo odvisen od simbioze, podcenjevanje ga bo dušilo.
Največji razkorak je prav v dojemanju zvestobe delodajalcu, ki ni več samoumevna na takšni ravni kot v preteklosti. Lahko strogo obsojamo nezvestobo nove generacije (in ostalih lastnosti merjenih v raziskavi), lahko pa z zavedanjem, da tudi zaposlitveni pogoji (ali druge okoliščine) niso enake tistim, kot jih je imela predhodna generacija. Po podatkih SURS je kar 76,5 % prvih zaposlitev mladih v Sloveniji atipičnih. Gre za največji delež zaposlitev, ki niso za nedoločen čas, v Evropski uniji.
Razhajanja v generacijskih prepričanjih bo mogoče premostiti samo z medsebojnim razumevanjem. Milenijcev je po podatkih na svetu 83 milijonov, so najbolj razpršena generacija, od katere se jih skoraj polovica (43 %) opredeljuje za manjšino, navaja Gregory Giangrande, ki vodi razvoj zaposlenih v največjem mediju širokega dosega na svetu Time Inc. Kako nas lahko torej dajete na skupen imenovalec? Posameznik ne razmišlja nujno kot generacija, zato si zasluži priložnost, da ga vidimo izven generacijskega posploševanja.
In še (najmanj) eno vrednost velja videti v nas in spreminjati pogled na to, kaj prinašamo. Dr. Jože Ramovš, ustanovitelj Inštituta Antona Trstenjaka, razkriva: »Smo prva družba v civilizaciji, kjer se moramo starejši učiti od mlajših.« Razvoj bo zato odvisen od simbioze, podcenjevanje ga bo dušilo. Recimo, kako lahko pričakujete, da bomo svoja čustva o pomembnih rečeh v življenju izrazili zgolj s tremi emotikoni?
Vir: Twitter
Vsak zaposleni je posameznik. S svojim karakterjem, željami, ozadjem in pričakovanji. Skupen jezik je potrebno najti z njim/-njo, ne s celotno generacijo. Tudi kolesa ob izumu družba najprej ni sprejela, ker je bilo drugačno in je prinašalo neznane novosti.
Danes se z njim peljemo proti letu 2025.
Vaših odzivov, komentarjev in pogledov bomo veseli na urednistvo@mediade.si.