Prvi na svetu. Mi.

Kdo je razvil teorijo, na podlagi katere je človeštvo prvič stopilo na Luno? Herman Potočnik Noordnung. Kdo je vodil ekipo 4.500 ljudi, od tega 2.700 inženirjev, ki so v 16 mesecih naredili Boeing 747? Joe Sutter, sin Franca Suhadolca iz Dobrove pri Ljubljani. Kje je bilo najdeno najstarejše kolo z ojnico na svetu, staro več kot 5.000 let nazaj? V Sloveniji, na Barju.

Čigavo inovacijo, razpršilo za parfume, uporablja cel svet? Petra Florjančiča, ki je podpisan pod kar 400 patentov.  In kdo je zaslušen, da kalkulator lahko vtaknemo v žep? Dr. Franc Rode, ki je prvi žepni kalkulator razvil za Hewlett Packard.

Slovenci smo narod inženirjev in inovatorjev

Slovenci smo narod inženirjev in inovatorjev. Razvijamo enačbe, teorije, modele, inoviramo industrijske rešitve. Ne le v zgodovini, temveč tudi danes. Če ne bi bilo ekipe Grege Milčinskega (vnuka slavnega Frana Milčinskega – Ježka), bi evropski sateliti Galileo v vesolju še vedno proizvajali mase podatkov, ki pa jih nihče ne bi mogel uporabljati – ker jih je preveč. Slovenski Sinergise je razvil rešitev, ki podatke uredi in danes njihovo rešitev danes uporablja tudi evropska vesoljska agencija ESA. 

Na področju vesoljskih tehnologij deluje že več kot 40 slovenskih podjetij. Trboveljski Dewesoft že vrsto let razvija merilne instrumente za NASA center v ZDA, za ruski vesoljski program pa so radikalno poenostavili odkrivanje morebitnih lukenj v vesoljski postaji. Podjetje Duol iz Brezovice pri Ljubljani proizvaja napihljive balone za hale, ki so sposobni prenesti tako najnižje temperature v Sibiriji kot najvišje na vročini v Katarju. NASA jih je poiskala za razvoj kupole za bivanje na Marsu.

Svetovni vpliv slovenskega razvoja

Četudi izdelki, ki se uporabljajo v industriji, niso znane blagovne znamke kot recimo za oblačila in obutev, to ne pomeni, da Slovenci z njimi nismo vplivni. Iz magistrskega dela na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je podjetje Petrol razvilo tehnologijo, s katero ustvarja prihranke drugega največjega sistema daljinskega ogrevanja v Evropi. Z njim bodo odjemalci v bolgarski Sofiji porabili za 10 % manj energije za ogrevanje kot prej. 

Po številu orodjarjev na milijon prebivalcev je Slovenija druga na svetu, z dobavo avtomobilski industriji pa okoli 700 slovenskih podjetij ustvari skoraj 10 % BDP-ja naše države. Če se ustavijo stroji v idrijskem Kolektorju, zastane proizvodnja avtomobilov tako rekoč po celem svetu. 

Pomembni smo tudi v medicini. Če ne bi bilo Fotone in raziskav na področju biotehnologije, bi uveljavljanje laserjev v medicini teklo počasneje: slovensko podjetje z inovacijami poganja uveljavljanje manj invazivnih posegov na področju medicinske estetike, dermatologije, ginekologije, kirurgije in zobozdravstva. Medicini smo Slovenci med drugim prispevali inovacijo merilec gleženjskega indeksa MESI, dr. Matjaž Humar na Inštitutu Jožef Stefan pa vodi projekt, ki bo z s potencialno uporabo mikrolaserja, vnesenega v celico, omogočil razlikovanje zdravih od rakavih celic. 

Ustvarjalci trendov tudi v družbenih inovacijah

Slovenci raziskujemo in inoviramo tudi na družboslovnih področjih. Kako sta uspeh in rast vedno bolj plod sodelovalnega voditeljstva, v svojih delih razkriva mag. Sonja Klopčič, avtorica prve slovenske knjige o voditeljstvu. Model razvoja poslovnih ekosistemov, ki ga je sedanja evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc objavila leta 2006, nam pomaga razumeti, kako se razvijajo organizacije: iz delovnega, preko učečega v misleče okolje, v katerem dodano vrednost porajata ustvarjalnost oziroma inovativnost, organiziranost pa ne temelji več na funkcijah in procesih, temveč odnosih. 

Prav Slovenci smo bili tudi prvi na svetu, ki smo začeli z merjenjem odnosov v podjetjih. Od leta 2008 v Sloveniji teče vsakoletna raziskava Zlata nit, ki izmeri kakovost odnosov med organizacijo in zaposlenimi, v kateri je sodelovalo že preko 76.000 zaposlenih. V Zlati niti se je rodila drzna vizija, da imamo lahko Slovenci najboljše zaposlene in zaposlovalce na svetu. Da imamo Slovenci zgodovinsko priložnost na področju razvoja organizacij in vodenja, nam je leta 2008 napovedal dr. Ichak Adizes. Na vprašanje: »Ali bi lahko novo evropsko managersko smer utemeljila prav vaša teorija o participativnem managementu, ki se v praksi razvije v Slovenij?« je odgovoril pritrdilno. In nas opogumil: »Ste država, ki je izkusila samoupravljanje in participativni management izvira prav iz te ideje. Imate potencial, da utemeljite novo, evropsko, managersko teorijo.«

Zgodovinska priložnost za inovatorje

Mlade na dogodku Ne teslo, Tesla bom na I. Gimnaziji Celje, je tako nagovoril Boštjan Gorjup, direktor v BSH Hišni aparati Nazarje:

Obrnimo misel v vprašanje: kaj želimo biti Slovenci, kaj želi večina med nami? Kaj želimo za mlade? Da s(m)o opazovalci in sledilci razvoja drugih ali da z znanjem predvidimo prihodnost, ker jo ustvarjamo? Živimo v dobi izjemnega napredka tehnologije in družbenih sprememb, ki inženirjem in inovatorjem po duši prinaša velike priložnosti, zato odločitev ne bi smela biti pretežka.

Narod inovatorjev, kot smo Slovenci, ima zgodovinsko priložnost. Čas je pravi, za nas. Da samozavestno (p)ostanemo referenčni. V tem, kaj znamo z znanjem videti drugače, obrniti, narediti. 

Prvi na svetu. Mi.  

     mag. Edita Krajnović, direktorica

Vaših odzivov, komentarjev in pogledov bomo veseli na urednistvo@mediade.si.