Dizajn in Sherlock Holmes pospešujeta rast

»Dizajn pomeni dušo, strast tega, kar počnemo. In sploh ne gre le za izdelke, temveč tudi storitve. Dizajn je del financ, logistike, zavarovalnih polic... Le malo ljudi to v resnici dojema. Večina misli, da dizajn pride na koncu in nekaj polepša. A dizajn je prvi. Je tisto kar in zaradi česar ljubim,« v svoji knjigi piše poslovni svetovalec Tom Peters.

Ker brez očal v kopalnici ne more prebrati napisa 'šampon' na steklenički, saj je oblikovalec določil preveč svetlo barvo, ga dizajn lahko spravlja tudi ob živce.

Njegove besede v tradicionalnem besednjaku morda zvenijo neobičajno. Pa vendar odražajo utrip ustvarjalne ekonomije 21. stoletja, v kateri se dizajn kot dejavnik konkurenčnosti umešča med prednostna področja v tržno vodilnih podjetjih in državah. Pri tem sploh ne gre le za poklicne oblikovalce.

Uspešna podjetja so znana po tem, da dizajn zahtevajo od vseh oddelkov, ne le iz razvojnega. Nekaj pride iz razvojnega oddelka, tisto nekaj pa se potem izpopolni v procesu izdelave, ko nastopijo izkušnje, iznajdljivost in inovativnost morja anonimnih mravljic, brez katerih noben njihov izdelek ali storitev ne bi bila to, kar sta. 

Profesor financ, oblečen v Elvisa Presleya

Petersovo predvidevanje, kakšno vlogo ima dizajn v poslovanju 21. stoletja, se ujema z ugotovitvami dr. Nancy Adler, svetovno znane profesorice organizacijskega vedenja, medkulturnega managementa ter umetnosti in vodenja s kanadske fakultete McGill in gostujoče predavateljice na IEDC Bled:

Podobno meni prof. dr. Elton Skip McGoun, ki na University of Bucknell predava poslovne finance in že več kot desetletje redno gostuje tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Študente v svet bilanc in razumevanja novodobne finančne logike uvaja preoblečen v Elvisa Presleya. Izziva jih v razmišljanju, kakšne podobe (angl. images) jim sprožajo pojmi terjatev, kratkoročnih obveznosti, lastniškega kapitala, dolgoročnih dolgov... Če ga vprašate, zakaj, vam bo odgovoril, da je na področju klasičnih poslovnih financ že vse znano. Prostor za napredek je v raziskovanju novega; v ustvarjalnosti.

Dizajn prinaša nov denarni tok 

Ekonomika vpliva dizajna kot ustvarjalne storitve na poslovno uspešnost je prepričljiva. Na svetovni ravni se dizajn uvršča med eno najbolj dinamično rastočih področij ustvarjalne ekonomije 21. stoletja. Raziskave London Business School kažejo:

Tudi slovenska podjetja pri ustvarjanju vrednosti ne zaostajajo. Triletni poslovni rezultati podjetij, povezanih v kompetenčni center za design management, so prepričljivi:

• 70 %
  Rast dodane vrednosti na zaposlenega

• 14 %
  Rast poslovnih prihodkov

• 245 %
  Rast čistega poslovnega izzida obračunskega obdobja

A pri tem sploh nikakor ne zadošča, da imamo dobro oblikovan le izdelek ali celostno (grafično) podobo podjetja. Ukvarjanje z dizajnom pomeni razmišljanje, raziskovanje in inoviranje. Ameriške železnice niso zašle v težave zaradi konkurenčnih železnic. Transport se je preselil na druga prevozna sredstva, ki so postopoma nadomestila železniškega.

Uber klasičnih taksijev ne izriva zaradi boljših avtomobilov, temveč uporabniške izkušnje in dosegljivosti potrošnikom. In četudi imajo banke kapital ugleda in zaupanja, mladi danes plačujejo storitve s telefonskimi aplikacijami. Razlog za uspeh je v dizajnu uporabniške izkušnje. Dizajn je tisti, ki čuti in zazna.

Dizajn išče elegantnost rešitve. Zato se nanaša na vsakega med nami, zaposlenega. Ni pomembno le, da naredimo ali kaj naredimo, vedno bolj je sestavni del uspešnosti - moje, tvoje in naše - tudi: kako naredimo. Kako bo našo storitev ali izdelek doživel tisti, ki mu je namenjena?

»Ljudje se še premalo zavedamo, da se je vse bistveno spremenilo..., da živimo v novi dobi, ki ima drugačen utrip kot tisočletje, ki smo ga pustili za seboj. Ne gre le za dizajn, temveč se velike spremembe dogajajo tudi na drugih področjih, ki od nas zahtevajo, da razmišljamo in delujemo drugače, kot smo bili navajeni,« razlaga dr. Eduardo Čehovin, izredni profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in mednarodno uveljavljeni strokovnjak, dobitnik kar dveh 'oskarjev' na področju dizajna.

»Razumevanje pomena dizajna je odvisno od vizije in širine posameznika. Dizajn pripelje vizijo v življenje. Pri dizajnu nikakor ne gre za vprašanje dober ali slab. Brez njega preprosto ne moremo živeti in še manj uspevati,« je zapisal v reviji Združenja Manager 'Prepletanje, management za družbo'.

»Kabli so grdi.«

Revija HBR opisuje primer znanega ameriškega podjetja AT&T, ki so mu Japonci gladko zavrnili celotno pošiljko kablov. Po pregledu izdelkov, ki so se v celoti skladali s specifikacijo, je japonski kupec poslal pojasnilo: »Kabli so grdi.« Pri tem je šlo je za kable, ki naj bi bili položeni pod zemljo! Prodajalec je spregledal vrednote in kulturo kupca: Japonci imajo kar sedem besed za kakovost in estetika je eden od arhetipov kakovosti.

Dober dizajn naredi mnogo več, kot le prodaja izdelke. Razvija sodelovanje, sporoča pomen kakovosti, povečuje učinkovitost, daje navdih in spodbudo. Že Sherlock Holmes je svojemu zvestemu pomočniku vedel povedati: »Ne, Watson, to se ni zgodilo po naključju, temveč je bilo tako izoblikovano.« It was created by design.

Dizajn je vzvod rasti. Uporabite ga. 

     mag. Edita Krajnović, direktorica

Vaših odzivov, komentarjev in pogledov bomo veseli na urednistvo@mediade.si. 

Zapis je prirejen po objavi v reviji Prepletanje, Management za družbo (2006).