TALENT NI NEKAJ IZJEMNEGA. IZJEMNO JE, KAR IZ NJEGA NASTANE.

Ne naftni viri, energetsko krizo sodobnega časa bodo povzročali talenti. Ti so po ugotovitvah prof. dr. Billa Fisherja najbolj podizkoriščen organizacijski vir. Celo v glavnih tehnoloških organizacijah (CTO) – kot je npr. ameriški MIT – po raziskavah znaša izkoriščenost talentov le 54 %.

Kaj sploh razumemo z besedo talent? Je to nekaj izjemnega, nadpovprečnega, visok IQ, nekaj umetniškega? Ne. Talent pomeni svojevrstno naravno sposobnost ali zmožnost posameznika. Vsak med nami je v nečem boljši od drugih ali mu gre nekaj (prirojeno) lažje ali hitreje. Talent je lahko vzorec razmišljanja, čustvovanja ali vedenja, ki ga lahko v organizaciji produktivno uporabimo. Nosilci talentov smo torej prav vsi! 

S talentom se rodiš. Odličen postaneš.

V začetku 90. let je psiholog K. Anders Ericsson preučeval delavne navade študentov violine na elitni berlinski glasbeni akademiji. S pomočjo profesorjev jih je razdelil v tri skupine: v prvi so bile zvezde – najboljši študenti, ki so imeli potencial postati svetovno znani solisti. V drugo skupino so se uvrstili 'srednje' dobri študenti, v tretjo pa tisti, ki so imeli le malo možnosti, da postanejo profesionalni violinisti. 

Študentom so zastavili enako vprašanje: koliko ur so porabili za vajo odkar so violino prvič držali v rokah. Vodilni violinisti so za vajo od 5. pa do 20. leta starosti porabili okoli 10.000 ur časa, srednje dobri približno 8.000 ur, študenti iz tretje skupine pa okoli 4.000. 10.000 ur vaje je ključ do uspeha oziroma do doseganja popolnosti na katerem koli področju, pravi Malcom Gladwell v knjigi Outliers. Izjemniki lahko po Gladwellovem mnenju postanemo šele po 10 letih vaje, ki nam vzame tedensko vsaj 20 ur.

Raziskujte samega sebe in strastno preizkušajte

Mednarodno priznani vodja na področju razvoja kreativnosti, inovacij in človeških virov Ken Robinson enako kot Gladwell izpostavi priložnost: »Ali odkrijete svoje talente in strasti, je v določeni meri odvisno od priložnosti. Če nikoli niste jadrali, poprijeli za instrument, poskušali napisati zgodbo, kako naj veste, ali imate zanje talent?«

Človeške zmožnosti so po njegovem mnenju enake zemeljskim naravnim danostim: pogosto se nahajajo globoko pod površjem, zato se je za njihovo odkritje potrebno potruditi. »Strast,« nadaljuje Robinson, »je gonilo dosežkov na vseh področjih.« Tako nekateri radi počno stvari, čeprav mislijo, da pri njih niso dobri. Pa so lahko, saj morda le podcenjujejo svoj talent ali pa v razvoj sposobnosti še niso vložili dovolj truda. 

Avtor knjige Talenti so precenjeni, Geoff Colvin namesto o talentu govori o 'namerni praksi' (ang. deliberate practice). Ne gre za vajo kot takšno ali trdo delo samo po sebi, temveč: »... za posebno in edinstveno vrsto dejavnosti, ne delo, ne igro. Sestavlja jo več delov, ki skupaj oblikujejo močno celoto. Oblikovana je s točnim ciljem: izboljšati uspešnost.«  

Razlike v uspehu po Colvinu ne izvirajo iz bolj ali manj talentiranih posameznikov, temveč se razlike v uspešnosti ustvarijo, ker so nekateri pripravljeni investirati v namerno prakso, drugi pa ne.

Talente lahko vidimo kot naravno bogastvo. Kako bomo poskrbeli zanj, kaj bomo s talenti ustvarili v dobi izjemnega tehnološkega napredka, je odvisno od ambicioznosti nosilcev talentov na eni strani in razumevanja družbe, kako ustvarjati okolje za razvoj talentov, na drugi.

Talent samo po sebi namreč ni nekaj izjemnega. Izjemno je, kar iz njega nastane.  

Saša Gnezda, novinarka in urednica

Vaših odzivov, komentarjev in pogledov bomo veseli na urednistvo@mediade.si.