Na 5. KIK konferenci, ki je potekala 1. aprila na ljubljanski fakulteti za družbene vede, se je več kot 200 udeležencev povezovalo v raznoliko, dinamično skupnost, ki verjame, da dobra (interna) komunikacija povezuje in je učinkovito orodje za poenostavljanje sodelovanja. A taka komunikacija se ne zgodi sama od sebe.
Z njo se je treba ukvarjati strateško, celovito in srčno, so poudarili predavatelji. »Raziskava CheckPoint 360° kaže, da so največji izzivi slovenskih vodij in voditeljev povezani s komunikacijo,« je izpostavila Zvezdana Lubej, kadrovska strokovnjakinja in vodilna coachinja karizmatičnega in trajnostnega vodenja v Kadrovski asistenci. Vendar pa upravljanje komunikacij znotraj organizacij že dolgo ni več stvar zgolj občutka ali osebne naklonjenosti šefov, je dodal Igor Savič, pionir internega komuniciranja v Sloveniji in direktor podjetja PM, poslovni mediji. »Ne gre za vprašanje, kako komunicirati več, temveč kako komunicirati bolje.«
Da se bolje slišimo, razumemo in sodelujemo
Da je to tema, ki jo moramo naslavljati interdisciplinarno v vseh ključnih oddelkih podjetja, so potrdili pozitivni komentarji udeležencev – naj so bili to specialisti PR oz. marketinga, kadroviki, inženirji ali managerji. Soglasni so bili: »Prav to potrebujemo, da se bolje slišimo, razumemo in sodelujemo. Pa tudi, da si zaupamo.«
Slovenija je po znanju 9. na svetu, pri sodelovanju pa v spodnjih 10 %. Zato ni presenečenje, da drsimo na lestvici konkurenčnosti IMD navzdol, je ugotovitve raziskav povzela mag. Edita Krajnović, evropska osebnost internega komuniciranja 2021 in ustanoviteljica podjetja Mediade. V KIK radarju je nanizala pojave, ki vplivajo na delovna okolja in spodbudila k trojemu: osvajanju znanj interdisciplinarnega sodelovanja, timskemu delu kot procesu, v katerem si skupina ljudi prizadeva sistematično uporabiti talente posameznih članov z namenom doseganja cilja na najboljši možen način ter upravljanju tudi ne-sprememb.
