Kot specialisti za storitve komunikacij, marketinga in razvoja smo v sodelovanju z dr. Evo Boštjančič in Aljo Vižintin z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, med spomladansko epidemijo z raziskavo želeli ugotoviti, kako uspešno so vodje v okoliščinah prvega vala Covid-19 krize komunicirali z zaposlenimi. Ponosni smo, da so bile ugotovitve raziskave predstavljene tudi na Rostoharjevih dnevih, v prihodnjih tednih pa bodo objavljene tudi v znanstveni monografiji Oddelka za psihologijo.
Izkušnje prejšnje krize kažejo, do so jo uspešneje in hitreje prebrodile organizacije z visoko kakovostjo odnosov in čvrsto, na zaupanju in spoštovanju zgrajeno organizacijsko kulturo. »Pri kriznem komuniciranju ne gre le za to, kaj in kako povemo, temveč kdaj. Še bolj kot sicer je pomembno tudi, da prisluhnemo in skušamo razumeti okoliščine ljudi. Zato ni nujno le, da jih obveščamo, temveč da jih vključujemo v iskanje rešitev ali včasih tudi preprosto samo vprašamo: kako si?« posebnostikomuniciranja z zaposlenimi in vodenja v krizi opisuje mag. Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade in vodja delovne skupine za sodobno voditeljstvo pri Združenju Manager.
5 poudarkov iz raziskave:
- 40 % sodelujočih je komunikacijo vodstva ocenilo z odlično oceno. Hitro so dobili vse potrebne informacije od svojega vodje in informacije o podjetju.
- 66 % sodelujočih je formalne informacije delodajalca umestilo med tri najbolj zaupanja vredne vire, ko gre za prihodnost, kar najvišjemu vodstvu daje visok nivo odgovornosti za komunikacijo.
- 30 % vodij je s sodelavci komuniciralo enkrat tedensko, 21 % vsak dan in 19 % na 2-3 dni.
- 4 je povprečna ocena na lestvici od 1 do 5, ki so jo sodelujoči pripisali posluhu vodje (šefa) za osebne okoliščine posameznika.
- Nekoliko nižjo povprečno oceno so sodelujoči dali možnosti vključevanja zaposlenih v sprejemanje odločitev: v času krize bi bili lahko bolj slišani in upoštevani.
O raziskavi
K sodelovanju v raziskavi, ki je potekala v obdobju od 6. do 31. maja so bili poleg širše javnosti povabljeni najboljši zaposlovalci v izboru Zlata nit, člani Združenja članov svetov delavcev Slovenije, Slovenske kadrovske zveze, KSS Pergam, Združenja Manager ter Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Večina (59 %) od 704 sodelujočih v raziskavi prihaja iz velikih organizaciji (nad 250 zaposlenih), skoraj tretjina (29 %) iz srednje velikih organizacij, preostali pa iz majhnih ali mikro organizacij. V raziskavi so bila zastopana pretežno podjetja v zasebni lasti (71 %), sledita javna uprava (šolstvo, zdravstvo idr., 23 %) ter državna podjetja (6 %). Podatki iz raziskave bodo namenjeni za nadaljnje raziskovalno delo.