"Za časa svojega življenja bom turistka v vesolje," je 22. decembra svojo željo in ambicijo razkrila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, na posvetu 'Vesoljske tehnologije: priložnost za podjetniško rast', ki smo ga organizirali skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.
Pridruženo članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA) predstavlja številne priložnosti za slovenska podjetja, ki se bodo s polnopravnim članstvom še povečale. Kljub majhnosti države so konkurenčna, majhnost pa je na tem področju zaradi nujnosti hitrih prilagoditev lahko celo prednost, so se strinjali sodelujoči na posvetu.
Članstvo države v ESA je lahko za ugled podjetij zelo koristna referenca, ki v kombinaciji s pridruženim članstvom v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) omogoča spodbudno podjetniško rast, je uvodoma dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Posvet, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, je označil za odprtje še enega poglavja slovenskih odnosov z ESA in Evropsko komisijo.
Vesoljske priložnosti za slovenska podjetja
ESA tesno sodeluje z EU v okviru evropske strategije za vesolje, ki je po besedah evropske komisarke za promet Violete Bulc namenjena komercializaciji vesoljskih priložnosti. Z vesoljskimi tehnologijami je samo v Evropi povezanih za 50 milijard evrov investicij, evropska finančna perspektiva za obdobje 2014-2020 pa temu področju namenja več kot 12 milijard evrov.
Priložnosti za podjetja so po besedah Bulčeve med drugim v razvoju trga podatkov, nastajanju evropskih industrijskih vesoljskih središč in olajšanem dostopu do podatkov. Evropska komisija je podjetjem pripravljena nuditi pomoč, nekaj konkretnih napotkov pa je Bulčeva udeležencem podala že na posvetu. Med drugim jih je pozvala, naj ne skoparijo s konkretnimi predlogi in pripombami, ki so po njenih besedah v veliko pomoč pri izpopolnjevanju strategij.
Prostor za 'garažne ideje'
Direktor družbe Duol Dušan Olaj je ob tem poudaril, da moramo Slovenci na tem področju še več delati na povezovanju, Miha Kadunc iz podjetja Sinergise pa je izpostavil prednost, ki jo lahko imajo na področju vesoljske tehnologije manjša podjetja. Tu je po njegovih besedah namreč nepogrešljiva sposobnost hitrega prilagajanja, ki ji velika podjetja včasih težko zadostijo.
Da uspeh ni nujno pogojen z razvitostjo podjetja, je poudaril tudi Tomaž Rotovnik iz podjetja SkyLabs. Za primer je izpostavil start up podjetja, ki so po njegovih besedah z dobrimi idejami dodobra pretresla vesoljski trg, čeprav imajo včasih le nekaj zaposlenih in kratko zgodovino.
Študentje na poti v vesolje
Igor Mekjavić z Inštituta Jožef Stefan je spomnil, da gre razvoj tehnologije v korak z uspešnim človeškim kapitalom, kjer je lahko Slovenija po njegovem mnenju z dobrim kadrom v prednosti. Tudi Tanja Permozer, odgovorna za področje vesolja na gospodarskem ministrstvu, je izpostavila ugled Slovenije kot države z uspešnimi strokovnjaki z visokimi ambicijami. Takšna je tudi ambicija postati polnopravna članica v manj kot petih letih, kar po besedah Permozerjeve jasno kaže na primerljivo konkurenčnost države.
Potencial, ki ga ima Slovenija, sta na posvetu v živo predstavila študenta Nik Mohorko in Vid Selič. Soustanovitelja Inštituta za razvoj raketnih tehnologij Spacelink skupaj s sodelavci razvijata raketo, ki bo sposobna poleteti v vesolje. Iz občinstva je bilo po njuni predstavitvi slišati poziv k oblikovanju sistemskega financiranja tovrstnih perspektivnih idej.
Povzeto po STA.
Foto: Žan Vidmar
