NE MRAVLJA. BODITE RAJE OPICA.

Naredimo test: na katero žival pomislite, ko pomislite na delavca? Ali vam morda pride na misel:

a) lev,
b) čebela,
c) gazela,
d) slon ali
e) mravlja?

Četudi vam najprej pride na misel mravlja v povezavi z rekom 'priden kot mravlja', berite naprej.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod geslom priden najdemo opis: priden je tisti, ki rad, dosti dela: priden delavec in tisti, ki izpolnjuje dolžnosti in zahteve: pridni učenci. Zveni znano? Mar nismo v večini tako vzgojeni, da smo pridni in marljivi delavci? Že v šoli dobiš odlično oceno, če narediš vse tisto, kar ti učiteljica naroči, če se snov naučiš na pamet ali poveš tako, kot nekdo misli, da je prav. Prav …?! 

Mravlje pridejo na zavod

Kdo in kako določa, kaj je prav? Recimo: učitelj da za domače branje desetletnemu učencu na izbiro katerokoli knjigo. Ko ta z veseljem izbere knjigo in jo obnovi, ga učitelj ´zavrne´ rekoč, da knjiga ni bila dovolj zahtevna. Težko verjamem, da si bo ta otrok še želel izbirati knjige ali še huje: brati. Najprej dobi svobodo, da se odloči, potem pa je njegova odločitev subjektivno označena za napačno. Iz tega zaključi: delaj raje samo tisto, kar ti naročijo. Ne razmišljaj, svobodna izbira ne prinaša priznanja ali dobre ocene.

Pa niso odgovorni samo učitelji. Tu je tudi podzavestna navada staršev, ki otroku pred šolo v slovo pomahajo in dodajo: »Pa bodi priden!« Ali mu naročijo, da naj uboga učitelje. Namesto, da bi ga spodbudili: »Kaj novega se nauči danes!« ali mu zaželeli naj se ima lepo. 

Otroke že zaradi vzorcev iz otroštva, ki so nam jih prenesli naši starši, vzgajamo v mravljice, ki naredijo točno tisto kar jim naročiš … saj misliti drugače, izven poznanih okvirjev, ni zaželeno. Te pridne mravlje kasneje postanemo pridni delavci, ki naredimo, kar nam je naročeno, kar od nas zahteva opis del ter nalog in ne tisto, kar bo potencialno najboljše, pametno za podjetje in tako za vse nas. Pridne mravlje ne razmišljajo, kako nekaj narediti boljše, drugače, bolj učinkovito, saj so navajene na navodila in ´šolane´, da so odkloni od pravil kaznovani, ne pa nagrajeni in dobrodošli.

A kam potem te mravlje korakajo? Pred časom smo od Zavoda za zaposlovanje slišali, da se ´pridni´ študentje – tisti, ki se posvečajo le študiju in imajo odlične ocene – po diplomi prijavijo na zavod za zaposlovanje. Zakaj? Ker se ne znajdejo, ker niso kreativni pri iskanju službe, ker niso prilagodljivi in ker ne živimo več v času, ko službe po diplomi z odliko čakajo na nas. 

Zakaj Nemec zasluži več? Ker zna v eni uri narediti več.

In potem so tu številke, ki razgalijo posledice tega, da namesto izvirnosti spodbujamo pridnost. Ta sama po sebi ni dovolj, da bi ustvarili dovolj denarja za blaginjo v družbi. 

Namesto pametnega dela (pre)pogosto zelo uspešno delamo napačne stvari. To potrjuje tudi odsev v ogledalu, ki nam ga nastavljajo tuji investitorji. Slovence hvalijo kot ljudi z znanjem in hkrati izpostavljajo našo nizko usposobljenost (!). Med znanji in veščinami, ki jih pri slovenskih sodelavcih pogrešajo, so podjetnost, kreativnost in inovativnost ter pozitiven odnos do dela: motiviranost, želja po učenju in napredovanju, samostojnost in odgovornost, samoiniciativnost, proaktivnost, fleksibilnost, strokovnost, reševanje problemov in ciljna naravnanost.

Enačba je preprosta. Če želimo imeti več in živeti bolje, očitno samo privzgojena pridnost ne bo dovolj. Prilagoditi bomo morali svoje navade, mišljenje, veščine … O spremembah in prihajajočih potrebah smo pisali že v blogu Kdor danes nima problemov, je v težavah. Je pa vredno še enkrat poudariti, da so med najbolj zaželenimi kompetencami ali veščinami prihodnosti fleksibilnost, prilagodljivost in agilnost. Ali je kje opaziti marljivost in pridnost?!

Tudi to je realnost današnjega časa. In tudi to so spremembe, s katerimi se že soočamo. In ne, ne pravim, da ne bodimo več pridni, le bolj fleksibilni, bolj agilni, bolj dinamični … Ne bodimo več mravlje, ki v vrsti slepo sledijo vodji. Poskusimo kdaj zaviti levo ali desno, poiskati bolj iznajdljivo pot ali izzvati privzeto.

Vir: Idearna

Bodimo raje opice, ki brezskrbno skačejo po drevesih, so kdaj tudi norčave in igrive ter jih ni strah novih izzivov. Bo že držalo, da se je človek razvil iz opicam sorodnih primatov, vendar nam v današnji džungli ne bo škodilo, če se spet poslužimo katere od njenih lastnosti. 

P.S. Morda lahko za začetek novosti vpeljemo v skupinsko delo. Imejte recimo... drugačne sestanke!

Anisa Faganelj, direktorica projektov

Vaših odzivov, komentarjev in pogledov bomo veseli na urednistvo@mediade.si.